Zveza vseh indijskih združenj kmetov (FAIFA) je izrazila oster protest proti odločitvi indijskega finančnega ministrstva o uvedbi dodatnih trošarin na tobačne izdelke, ki so stopile v veljavo 1. februarja. Kmetje opozarjajo, da bo nova obdavčitev, ki znaša od 2050 do 8500 rupij na 1000 cigaretnih palic, močno znižala njihove prihodke in ogrozila preživetje pridelovalcev v zveznih državah Andhra Pradesh, Telangana, Karnataka in Gujarat. Predsednik organizacije Murali Babu je izpostavil, da povišanje trošarin neposredno krši predhodne vladne obljube o davčno nevtralni reformi, ki naj bi se izvajala v okviru uvedbe sistema GST 2.0. Po navedbah zveze bodo višje maloprodajne cene povzročile upad povpraševanja po zakonitih tobačnih izdelkih, kar bo spodbudilo nezakonito trgovino in tihotapljenje, domači pridelovalci pa bodo ostali s presežki neprodanih surovin. FAIFA zato poziva vlado k takojšnjemu preklicu odločitve in vzpostavitvi stabilnega davčnega okolja, ki bi zaščitilo delovna mesta v celotni vrednostni verigi.

Indijsko ministrstvo za finance je v torek uradno uvedlo triletne uvozne carine na določene jeklene izdelke, s čimer želi zaščititi domačo industrijo pred pritokom poceni blaga, predvsem iz Kitajske. Po navedbah vladnega odloka bodo carine v prvem letu znašale 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem letu pa se bodo znižale na 11 odstotkov. Ukrep sledi večmesečnim razpravam o potrebi po zaščitnih mehanizmih, potem ko se je izkazalo, da predhodni začasni ukrepi niso zadostovali za dolgoročno stabilizacijo trga. Odločitev New Delhija prihaja v času zaostrenih svetovnih trgovinskih odnosov, povezanih s kitajskim izvozom jekla, hkrati pa sledi podobnim protekcionističnim ukrepom, ki so jih že sprejele Združene države Amerike. Indijska vlada s tem korakom neposredno naslavlja težave domačih proizvajalcev, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z nelojalno konkurenco subvencioniranega kitajskega jekla. Čeprav se carine nanašajo na širok nabor izdelkov, so določene izjeme še vedno predvidene, vendar vlada poudarja, da je primarni cilj vzpostavitev pravičnejših pogojev na domačem trgu.